Mimo, mimo, mimo, mene

gre prav vse; ti tudi - greš.

Mimo mene svet obstaja,

mimo mene dih razpneš.

Mimo mene sonce vstaja,

mimo, stran, gre blagi mraz,

mimo mene prazni Mojster

lepi maske na obraz ...

Mimo mene teče pesem,

ta, ki piše jo vprašaj;

mimo mene pesnik teče,

ki sprašuje se: Zakaj?

 Mimo mene vse nastaja,

mimo mene crkne spev.

Mimo mene Nič zasaja

čudne krike v slep odmev;

mimo, mimo, mimo mene

teče tudi blag pogled,

tisti, ki za senco skriva

tvojih zadnjih pet besed.

Lidija Brezavšček - kočijaž