Nikoli ti ne bom podaril rože.  
Morda bom spisal kako pesem z duhom
po vrtnici, po liliji, s prisluhom
obljub, ki bi odprle cvet, da z nožem

bi ga od stebla ločil in položil
ti pred oko, pred modro šarenico
to lepo lilijo, to tvojo rešenico,
te stihe, ki sem jih le zate zložil.

Naj moj posluh za pisano besedo
ne bo prevzeten! Pel po tonih črk sem
ta stavek simfonije, ki zdaj z zmedo

postal je cel sonet, grdo razlezen -
od vsega naj velja le, kar verjamem:
ne potrebujem rož, imam ljubezen!

Žiga Lovšin - Lothlorien