1
Vedno sem se bala biti druga ženska
ali kupiti novega psa.
2
Vedno sem stregla nasmeške
v majhnih skodelicah
in jih pozabljala
pod pultom.
3
Vedno sem se bala
cmeravega kopnenja snega.
4
Sem mislila, da te ta,
ki te gleda v oči,
ne more ustreliti
v hrbet.
5
Sem mislila,
da te boter
ne potlači noter.
6
Še vsakič, ko sem pomislila,
da sem prva,
sem bila nekje med
8950 in milijardo.
7
Namesto da bi tebe,
sem stiskala limone.
8
V vseh svojih posteljah
sem vonjala tvojo
odsotnost.
9
Nikoli nisem odstavljala
besed,
da bi lahko pricurljal
molk.
Še desta manjka, pa bi bilo lahko deset zablod. Ena lepših prebranih. Domiselno ...
Poslano:
08. 04. 2012 ob 00:23
Spremenjeno:
08. 04. 2012 ob 00:27
Hvala,
ja, ampak devet je magično število ... :)
urednica
Poslano:
08. 04. 2012 ob 09:44
Spremenjeno:
08. 04. 2012 ob 10:10
Zablode, ki dajejo pridih postave (asociacija na zakonike in božje zapovedi), se iz teh postav (obrazca) izmuznejo. V osebni zgodbi, ki bi bila lahko živeta kjerkoli, zdaj, srečamo bralci kot v ogledalu svoje male čudne navade, obžalovanja in samokritiko. Zdi se tudi, kot da imamo v Zablodah tri poglavja s po tremi členi (številkami), in bi jih lahko opredelili s: trditev, dvom, zmota.
Čestitke,
Ana
Hvala za komentar, Ana!
Poslano:
11. 04. 2012 ob 07:30
Spremenjeno:
11. 04. 2012 ob 16:18
Čestitke, Kerstin! M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!