Še nočem,

in hočem.

Bi pa nebi.

Ali smem ali ne,

to zdaj ne vem.

Ljudje so,

taki in onaki,

zli in dobri,

a to pomembno ni,

važno je le,

Kdo si ti.

Najlepše v naravi mi je,

tam odpočijem vsa se.

Čeprav zdaj sonca ni,

me to ne plaši.

Veter piha proti meni,

in jaz ob tem močno počutim se,

ker nisem več v temi.

Ljudje samo kritizirajo,

v resnici sami sebi se smilijo,

ker oni tudi radi bi,

pa ne zmorejo preko svojih čeri.

Zato raje sodijo,

ker s tem sebe dvignejo,

in tebe vnovčijo.

Jebe se meni za tvoje besede zla.

Nisi prvi, nisi zadnji,

mene dotolči se ne da.

Jaz sama sebi sem zvesta,

in tako ostalo bo,

dokler Bog me ne pokliče,

visoko do neba.

Kritiziraš tiste,

ki na obrazu jim pišejo besede sreče.

Nočeš, da kdo srečen bi bil,

ker ti nisi,

zato zanetiš prepir.

Poglej se v ogledalo,

sooči se sam s sabo,

priznaj si, da zafukal si,

ne samo sebe,

tudi najbližje ljudi.

Kdo kriv je ?

To si lahko le ti !

Sooči sam s sabo se,

in poišči prave poti.

Vse možno je,

če hočeš le.

A dokler krivil druge boš,

nikoli svetlobe našel ne boš.

To je resnica sveta

verjamem, da imaš svoje glupe

teorije zla.

S tabo opravka nočem imeti,

ker jaz hočem živeti,

maximalno super,

kar se le da.

A čeprav "tič" dobro ve,

da znajde na tem planeti se ne,

še vedno vztrajno nekoga išče,

da glodal bi ga

cele dneve in noči,

dokler od žrtve,

ostale bi samo še kosti.

Taki ljudje so in bodo,

in spremeniti jih moč ni,

ti spremeni sebe,

in najdi svoje boljše poti.

Naj ne smilijo se ti,

nisi ti kriva za njihove čeri.

Vsak odrasel človek,

odgovoren je za sebe,

a na splošno malo takih je ljudi,

ki razumeli dejansko bi,

te besede in izvajali

jih v praksi bi. 

Sonce