Nevidna miniatura

Krhko navidezno potovanje

Te je pripeljalo do konca

Potihoma izgubljaš svoje glasove v njenih laseh

Vodijo te na rob ustnic

S katerih narahlo padeš na tla

Poberejo te nežni prsti

In te zmečkajo kot nedolžno bitje v dlaneh

 

Oklepaš se nohtov s katerih visiš

In gledaš naravnost v oči

Pocukaš za obrvi

Katere se premaknejo proti nagubanemu čelu

Ustrašiš se da boš padel v usta

In po prstih bežiš proti popku

V katerega se misliš skriti

 

Tečeš in se premetavaš

Mimo vratu in prsi

Preskočiš materino znamenje

In se spotakneš na robu reber

 

Priteče milijone kapelj na telo

Oklepaš se dejstva da boš izginil

Premočan je tok vode

Odnese te proti odtoku

Nimaš pojma kaj se dogaja

Samo stečeš stran in se skriješ v temo

Matej_Krusic

ajda

Poslano:
03. 04. 2012 ob 14:19

veri simpatiko:)))

lp, ajda

 

Zastavica

Matej_Krusic

Poslano:
03. 04. 2012 ob 14:35

hvala :)))

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Matej_Krusic
Napisal/a: Matej_Krusic

Pesmi

  • 03. 04. 2012 ob 13:54
  • Prebrano 661 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 237.61
  • Število ocen: 7

Zastavica