Vsako jutro pozno vstane,
ko je sonce že visoko,
njena žalost pa globoko
v njeni postelji še spi.
Komajda se še premika,
vid stopinje ji spodmakne,
ob spomine se spotakne,
ki ob njej na tleh leže.
Kakor vrv si kito spleta,
kmalu bo dovolj velika,
da zadrgne se ta slika,
ki med sencami visi.
Nikomur vrat več ne odpira,
blok veliko je mravljišče,
nje nihče več ne obišče,
nje nihče ne spomni se.
Dve skodelici pripravi,
kosa kruha dva odreže,
da še žalosti postreže,
saj že dolgo z njo živi.
Kakor vrv si kito spleta,
kmalu bo dovolj velika,
da zadrgne se ta slika,
ki med sencami visi.
Star rolo ji sonce skriva,
dolgo že ga ne dviguje,
tukaj nihče ne domuje
misli vsak, kdor mimo gre.
Skozi režo žarek kuka,
prav narahlo jo poboža,
njena stara dlan je roža,
ki še zadnjič zacveti.
Majda, tale je pa krasna, gotovo jo boš tudi zapela? Vsaj zdi se taka, napisana je v tem stilu: imam par pripombic :
tukajle malo zašepa stopica:
Komajda se še premika,
vid stopinje ji spodmakne,
ob spomine se spotakne,
na tleh razbiti vsi leže. (ki ob njej na tleh leže (recimo))
Tukaj pa nimaš rodilnika:
Nikomur vrata ne odpira, (Nikomur vrat več ne odpira)
blok veliko je mravljišče,
nje nihče več ne obišče,
nje nihče ne spomni se.
LP, lidija
Lidija,
imaš prav, pesem se poje. :)
Ne vem, če ni preveč patetična, upam, da nisem prestopila črte in da je samo tragična, kot je realnost za mnoge.
Je pa tvoj prvi popravek original ;), le potem se mi je zdela druga verzija boljša. Čeprav je bila mogoče ravno zaradi tega vendarle prestopljena meja ? :)
Vsekakor, tako, da lepo teče in da se lepo poje, je najboljše in najpomembnejše.
Hvala za pomoč, majda
Draga moja, pesem je čudovita! Komaj čakam, da jo slišim peto. Poljubčka!m
MilaAnemona, hvala!
Upam, da ti bo še všeč :)
Lupčka, M.
Čudovita pesem
Lp, Joži
Joži in Karmen, hvala!
LP, OP:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!