Zakrknjenje
V kleteh je temno. Mračno. Neprijetno.
Po plesni zaudarja zrak postani.
Zakrkov bistvo v njih se lačno hrani.
Čim bolj pogoltno, tem bolj je prevzetno.
Čim bolj prevzetno, tem bolj v žolčni mani
zakrku pri strženu je prijetno.
Nabreklo jedro poči in se spretno
razlije vse do tam, kjer so možgani.
Tako ves človek spremeni se v klet.
Iz ust fekalne usedline bljuva
in za očmi mu jastreb žejno kljuva.
Zakrke v druge svetle sobe pljuva
in kmalu jih raznese čez planet.
Zato je svet zakrknjen in preklet.
In zakrki so nemudoma in silovito udarili po vsem, kar jih je ogrožalo ... Ja, tale je pa zelo sveža. (Žal.)
urednica
Poslano:
18. 05. 2012 ob 07:58
Spremenjeno:
19. 05. 2012 ob 00:12
Presunljiv sonet, popoln - po Kerstinini maniri. Opomnik na to, da nekje, kljub optimizmu, ki ga imamo na zalogi (eni več, drugi manj), nekje blizu vedno preži "tema". Dokaz, da se tudi popolna rimanka da sestaviti čisto brez klišejev. Pesem, bogato napolnjena z originalnimi besednimi zvezami im močnimi simboli.
LP, Lidija
Poslano:
18. 05. 2012 ob 08:07
Spremenjeno:
19. 05. 2012 ob 00:12
Naj živi SONET!
Bravo velemojstrica!
Lp, Maki
Poslano:
18. 05. 2012 ob 08:27
Spremenjeno:
19. 05. 2012 ob 00:12
Snažna pjesma! Poruka nad kojom bi se svatko od nas trebao tu i tamo malo nadviti nad svoju "klet" prije nego to bude prekasno!
Čestitke Kerestin!
lp, vida
Poslano:
18. 05. 2012 ob 08:58
Spremenjeno:
19. 05. 2012 ob 00:12
Sonet, ki se dotakne in popelje k razmišljanju.
Bravo mojstrica!
Lp, Ivana
Poslano:
18. 05. 2012 ob 09:39
Spremenjeno:
19. 05. 2012 ob 00:12
Ko prebereš in obstaneš ... Čestitam!
Lp
Poslano:
18. 05. 2012 ob 10:16
Spremenjeno:
19. 05. 2012 ob 00:12
Lahko se le podpišem, odlično!
Lp, breza
Poslano:
18. 05. 2012 ob 20:03
Spremenjeno:
19. 05. 2012 ob 00:12
Jaz imam rad mračne in temne kleti. V njih nastanejo okusni siri, vino, klobase ...
A ne glede na to mi je pesem všeč. ;)
Ben
Poslano:
19. 05. 2012 ob 00:16
Spremenjeno:
19. 05. 2012 ob 08:32
Hvala vsem za branje, komentarje, sodoživetje in mnenja.
Bilo je tako, da me je ob vsem, kar se dogaja (javno, pa tudi zasebno sem nedavno spet doživela temno izkušnjo), prešinila misel: Koliko je ljudi, ki v sebi nosijo ogromne, črne, umazane kleti, skrite za lepo/urejeno zunanjo fasado ... In ko "vstopiš" v takega človeka, te črnina in svinjarija požreta ... Morda mi uspe še malce drugačna različica v prostem verzu - tokrat je pesem hotela sonet. Prosti verz se sploh ni pustil. :)
Lepim odlomek s spleta, ki sem ga slučajno našla, pa zanimivo "razloži", zakaj ta moja vsebina v sonetu, ne v prostem verzu :):
Kadar je slovenski narod ogrožen, pišemo metrično pravilno poezijo v rimah, kadar se počutimo varno, pa se v naših logih razmahne pesem v prozi, ugotavlja pesnik Andrej Brvar, urednik knjige Brez verzov, brez rim: Antologija slovenske pesmi v prozi.
Poslano:
24. 05. 2012 ob 06:43
Spremenjeno:
24. 05. 2012 ob 14:33
Kerstin,
čeprav je pesem več kot odličen sonet, ki me je potresel in pretresel, ti zaradi zgornje razlage tole jutro pošiljam eno željico za pesem v prozi :)
Lep dan, Majda
Poslano:
24. 05. 2012 ob 10:07
Spremenjeno:
24. 05. 2012 ob 15:03
Ne strinjam se ravno z gospodom Andrejem Brvarjem, Srečko Kosovel je napisal kar nekaj zelo temnih pesmi v prozi. Njegovo kratko življenje je teklo in se prekmalu izteklo v zelo težkih časih.
Lp, Lea
Seveda je tvoj sonet odličen:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- 17. 05. 2012 ob 23:54
- Prebrano 1536 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 948.85
- Število ocen: 25