TAKRAT TE POKLIČEM PO IMENU
Ko v obsijani cesti skozi dolino
vidim svetlečo se kačo,
ko v brezi ob cesti
vidim damo, odeto v šal in košat zelen klobuk,
ko v sušečem se perilu, vihravem v vetru,
vidim konje v galopu,
ko v traktorju na polju, za katerim se vije oblak zbujene zemlje,
vidim previden hod lisice,
ko v oblikah golih dreves v sadovnjaku
vidim podobe ljudi, ki jih poznam,
takrat vem, da je pomlad.
Takrat je moj glas drugačen,
moj smeh bolj navihan,
in sence se umaknejo iz mojih oči.
Takrat te pokličem po imenu
in veš, da je to ljubezen.
Zdravo Milan,
fajn gre do predzadnje vrstice. Samo poročam, da se mi je tam pokvaril bicikel ;)
Čisto samo kot ideja.
čisto samo kot ideja - tudi jaz
(ker je skoraj škoda pesmi)
hm!
Načeloma namenjam pesem neki dragi osebi, ki jo vpletem v vrhunec. A zdaj, ko pravita, da se je zataknilo, začenjam razmišljati ...
Milan, link na prevod : ) lp, marko
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/75076/tada_te_pozovem_imenom_milan_novak#komentar97023
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
- 31. 03. 2012 ob 21:08
- Prebrano 837 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 402.63
- Število ocen: 10