A man is not old until regrets take the place of dreams.
(John Barrymore)
V strahu pred višino
se prva iztrga
puhu hlapov.
Pod njo
jezero, mostiček, gaj
in lahen vzgornik.
Žehteča v mrzlici refleksije
prenavlja obljubo:
brez obžalovanj!
Na podvečer spozna:
mlakuža je!
In pljuskne mimo lokvanja
v razblinjeno preteklost.
K ločju odpotuje valček,
opotekajoč se v častnem krogu.
In pade dež.
Pozdravljen, Lothlorien. :)
Nekaj tako subtilno in nalahno sili iz te pesmi; verjetno spoznanje, ki je za vsakega nekoliko drugačno, a dobro povzeto v citatu, ki si ga postavil pred pesem (in iz katerega, predvidevam, pesem tudi izhaja). Metaforika je premišljeno izbrana in skladna, tako da pesem zaokrožuje kot celoto (tako tematsko, kot tudi stilno); v povezavi s citatom pa daje občutek cikličnosti in neizogibne povezanosti obeh.
Čestitam!
Lucija
Čestitam!
Hvala, da te lahko berem, to mi pomeni neizmerni užitek:)
Še veliko takih pesmi:)
Lp, Lea
Lucija, ko tole tvojo recenzijo berem, se mi zdi, kot da bi zopet odpiral Branja 4 :)
Lea, tudi meni je v užitek, da rada prebiraš moje pesmi!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lovšin - Lothlorien
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!