Razbesnelost
Členki razklesanega morja se zažirajo v usedline
okostenelih mehkužcev.
Jezik, prisesan kot školjke,
v skale modrikastega srca.
Stari galeb kriči in stoletja s krili hladi svetilnik.
Zemljevid v ogledalih peska,
zakriva stopinje.
Povsod trupelca v obliki belih,
zlizanih kamnov.
V meni je mir,
nažrt sladkobnih besed,
ki se v ustju vetra,.
spreminjajo v žlahtno plesen.
Pozdravček,
oliki = obliki, a ne? :)
LP!
joj, jap ja.
hvala :-)
Poslano:
17. 03. 2012 ob 18:00
Spremenjeno:
17. 03. 2012 ob 18:01
Dobra pesem, Silva.
Bi pa imela eno pitanjce, a bi bilo zelo narobe oz. mimo tega, kar si imela v mislih, če bi se zadnje besede nanašale na mir in bi zapisala:
V meni je mir,
nažrt sladkobnih besed,
ki se v ustju vetra,
spreminja(jo) v žlahtno plesen.
No, to je le moj mali hintek:).
Seveda pa to ne bo spremenilo mnenja o dobri pesmi, da se razumeva:), če bo tako, kot si zapisala.
lp, ajda
ja, besede se spreminjajo... imaš prav..
hvala
toda, če se spreminja mir..je boljše, mar ne?
No, tu je na tebi, da se odločiš. Meni se zdi bolje vezava na mir, tako kot sem zapisala.
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 17. 03. 2012 ob 16:02
- Prebrano 815 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 388.45
- Število ocen: 10