Razbesnelost

 

Členki razklesanega morja se zažirajo v usedline

okostenelih mehkužcev.

Jezik, prisesan kot školjke,

v skale modrikastega srca.

Stari galeb kriči in stoletja s krili hladi svetilnik.

Zemljevid v ogledalih peska,

zakriva stopinje.

Povsod trupelca v obliki belih,

zlizanih kamnov.

V meni je mir,

nažrt sladkobnih besed,

ki se v ustju vetra,.

spreminjajo v žlahtno plesen.

Silva Langenfus

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
17. 03. 2012 ob 17:37

Pozdravček,

oliki = obliki, a ne? :)

LP!

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
17. 03. 2012 ob 17:37

joj, jap ja.

hvala :-)

Zastavica

ajda

Poslano:
17. 03. 2012 ob 18:00
Spremenjeno:
17. 03. 2012 ob 18:01

Dobra pesem, Silva.

Bi pa imela eno pitanjce, a bi bilo zelo narobe oz. mimo tega, kar si imela v mislih, če bi se zadnje besede nanašale na mir in bi zapisala:

V meni je mir,

nažrt sladkobnih besed,

ki se v ustju vetra,

spreminja(jo) v žlahtno plesen. 

No, to je le moj mali hintek:).

Seveda pa to ne bo spremenilo mnenja o dobri pesmi, da se razumeva:), če bo tako, kot si zapisala.

lp, ajda

 

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
17. 03. 2012 ob 18:21

ja, besede se spreminjajo... imaš prav..

hvala

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
17. 03. 2012 ob 18:22

toda, če se spreminja mir..je boljše, mar ne?

Zastavica

ajda

Poslano:
17. 03. 2012 ob 18:32

No, tu je na tebi, da se odločiš. Meni se zdi bolje vezava na mir, tako kot sem zapisala.

lp, ajda

 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 17. 03. 2012 ob 16:02
  • Prebrano 559 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 388.45
  • Število ocen: 10

Zastavica