Ne grem se zagrenjenosti
mogoče kdaj
danes še ne.
Pa naj porečejo zbadljivke
naj se mi smejejo v obraz.
Kaj mi še ostane
če obrnem hrbet sebi
naj igram vlogo v kateri se ne vidim
naj skrivam solze pred svetom.
Kaj naj s seboj
če zatajim da te ljubim
da praznim plastenke
samo da preživim dan.
In tako prekleto te pogrešam
tako mi manjka tvoj dotik.
Vse je prazno
vsak pogled na majhen dom
tako boli.
Še bog ne sliši bolečine
pa mu kličem
v solzah izgovarjam ime
a molči.
Vse je tako tiho
le dan in noč si podajata roko.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!