Mirno, vdano, kot vetrič lahak,
pospešil je svoj neslišni korak.
Kdo si? Senca, ki sledi?
Kdo si, ki vedno bedi?

Senca skrivni prijatelj je moj,
nevidno zvest moj varuh nocoj.
Brezskrben skozi hladno noč hitim;
misliš prijatelj, da se bojim?

Dolge, temne sence parajo mrak,
kot praznični ognjemet nebo žari,
barvasti odtenki svetlobe šinejo v zrak,
nekje v daljavi se že dani.

Kje si zdaj, prijatelj moj?
Izginil si, je noč odšla,
ostal sem sam, kot ti -
kdo si, nočni spremljevalec samosvoj?
 

ius