Mimo mene vse hiti.
Čas, ljudje, 'mašine',...
Ne morem jih ustaviti,
dirjajo kot zverine.
Mimo mene vse drvi,
leto res prehitro mine.
Kot bi trenil z očmi,
mladost odšla bo med spomine.
Mimo mene vse beže,
sivi so mi že lasje.
Življenje res kratko je,
kakor balon razblini se.
Vprašam se zakaj,
čas prehitro gre.
Zakaj ne ustavi se?
Mar res bo treba umreti zdaj?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Adriano Trnovšek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!