Na gori v samoti
stara hišica stoji.
V vsej svoji lepoti,
v soncu žari.

S trdnega kamena zidana,
že stoletja tu stoji.
S srcem je postavljena,
stoletja viharje kroti.

Pošteno jo načel je časa zob,
za sabo mnogo ima tegob.
Vojne zadajale veliko so ji ran,
a lastnik se ji vedno je postavil v bran.

Obnovljena na gori zdaj stoji,
vsa ponosna času se smeji.
Še stoletja tu bo stala,
svoje čare nam kazala.

Adriano Trnovšek