Mimo mene cesta, čez cesto ti.
Ne vidim ne slišim te, oprosti mi.
Črno bela drevesa in tvoje rdeče ustnice.
Tako daleč te čutim prestrašim ptice ko zakričim

Znoj po čelu, znoj po rokah, čez lužo mižim.
Nagajivi smeh in jok, otrok v objemu, strmim.
Telo drhti, koža naježi, srce zaživi.
Še vedno mižim, topovski zid, iz teme zaiskri.

Modrozeleno nebo čez krošnje in v meni otroški smeh.
Mravljinci po telesu, kaplje se zbirajo v luže na tleh.

V meni cesta krvi, čez cesto ti.
Ne vidim ne slišim te, oprosti mi.
Oprosti mi
ne vidim te
ne slišim te.
Mimo mene cesta, čez cesto ti.

Alexandrus