Kakšen dan, s pečine gledam na svet,

tam boj in prah, ko nesmisel zori

in lov na ponos je vprašanje,

v senci prepada, skozi solzne oči.

Le predaj se ne, skrivnostni junak,

roka nad nami želela je, nisi kriv sam,

te ločitve zamerne med nami,

so v bistu želja dočakat' nov dan.

Oporna beseda, da bi dala zalet,

čudež ob boku bi zbudil svoj zadah,

mali problemi, teh davno več ni,

pesek pa teče, sam kmalu bo prah.

Kakšen dan, ko sonce nad mano,

s pečine spet se dvigam nad svet,

zdaj slep iščem oporo, ko tipam okoli,

a pomagat' ne gre, čeprav le pogled.

apndan