Vrtnica prelep je žlahten cvet,
trnja ostrega nikdar ne skriva,
saj krut je in pokvarjen svet,
vseeno vonje žlahtne mu odkriva.

Grmiči vrtnic bujni so spomladi,
poganjke cvetne nam pokaže,
vseeno, če več nismo mladi,
nas reši podarjeni cvet blamaže.

Razveseli me vrtnic žlahtno cvetje,
čeprav so misli, želje v samoti,
misel lepa varno je zavetje,
pogosto priča podli sem zaroti.

Včasih vesela mimo si hitela,
sramežljivo sem ponudil rožo rdečo,
brez pomisleka si dar sprejela,
zaželel uspeh sem ti in srečo.

Jesen je pozna, že je mraz,
v grmiču zadnji je še cvet,
moreča skrb zmračila je obraz,
čakam, da prišla boš spet.

ius