Še včeraj si ležala ob pokljajočem radiatorju,

ko te je mečkala teža neizgovorjene trohnobe,

in nisi upala stegniti roke na sosednjo blazino,

pobožati, ljubkovati mehkega sočloveka.

Danes sije, žari in te podpihuje pomlad,

nič več ne zaudarja po minljivosti in vse raste,

dehteče vonjave zgodnjega vstajanja

dihajo pomlad in ugašajo radiatorje.

Zakaj bi bilo kar koli manj kot optimalno

in čemu razglabljati o napol polnem kozarcu,

ko pa je ugašajoča volja vnovič vzplamtela

ob cvrkutanju Gregorjevega in Valentinovi plastiki?

Nahranila boš mačke, ki ti bodo v zameno pomežiknile

tako po vrsti, da te kipeči dan prehitro ne zbega.

Potem stopi ven in se razgali pred zavistnimi sosedi,

kajti edino tako se ti bodo morali nasmehniti

in priznati, da si izprala še eno depresijo,

slekla še eno odmrlo plast okostenelih borb,

da si se končno odzvala na snubitev

in da je odgovor nepreklicno obkrožen.

Povej prodajalki, da ti je žal, ker jo tišči lulat,

reci poštarju, naj se le pomuja v deveto nadstropje,

ker tam živi gospa, ki ne zmore do nabiralnika,

in pozabi na občinstvo, ko brezsramno zaplešeš.

yoyoba