Prevod dela: NEMI STIH
Avtor izvirnika: Vertigo
Z ušesi svojega srca
slišiš moj glas,
ki se pretvarja, da je mrtev
in s svojimi nemimi besedami
slediš mojim stopinjam
čez žerjavico ukane.
Drobiš moje bolečine
in prepletene nemire puščaš
v prvi slepi ulici.
Jaz pa ti
trmasto privezujem
roke na sramotilne stebre
in z neslišnim dihom zapolnjujem
praznine tvojega srca,
(da, tistega, s katerim me slišiš)
in odbijam pesti tujih kletev.
Tvoje oči vodim z molitvami.
V vsako tvoje oko - po ena moja molitev,
zaradi resnice v kaplji Božjega "vina",
da naju norost ne vrže v epizodo somraka
in stopi v prvi jutranji kavi,
nemi kot ta stih
in najin dih v njem.
Pozdravljen, Marko,
par pripomb:
Jaz pa ti
trmasto vežem
roke za sramotilne stebre
Tule imaš hrvatizem - vezati za. To je privez(ov)ati na. Torej >> privezujem ... na sramotilne stebre
in z neslišnim dihom zapolnjujem
praznine tvojega srca,
(da tistega, s katerim me slišiš)
Manjka vejica za da.
in odbijam pesti nekogaršnjih kletev.
Nekogaršnji ne obstaja. Žal slovenščina nima svojilnega zaimka iz nekdo. Preostane >> kletev nekoga ali, kar se mi zdi primerneje, tujih kletev.
Lp,
Kerstin
Ključne besede: besedotvorje, nove besede, nekogaršnje, zaimki, nedoločni zaimki, zaimki, nikalni zaimki, novotvorjenke
Tudi meni se z besedo nekogaršnji ni zdelo prav nič narobe, dokler me nanjo ni opozorila malo starejša lektorica, ki jo neusmiljeno preganja iz knjižne slovenščine. Še bolj začudilo me je dejstvo, da sodeč po SSKJ take besede sploh ni. In razlogi za njen (ne)obstoj?
PRO: V jeziku obstaja beseda nikogaršnji, ki je izpeljana iz zveze od nikogar. Ker v našem pojmovnem svetu obstaja tudi pomensko nasproten koncept, ki ga ponazarja zveza od nekoga, ta pa v določenih kontekstih deluje že kar preveč okorno, je jezik izsilil analogno rešitev, tj. besedonekogaršnji.
CONTRA: Beseda nikogaršnji je izpeljana iz rodilniške oblike nikalnega samostalniškega zaimka nihče. Ta se v rodilniku končuje na -r (nikogar), rodilnik nedoločnega samostalniškega zaimka nekdo pa tega r-ja nima (nekoga). Izpeljava besede nekoga-r-šnji je torej neregularna (da ne rečem nepravilna). V govorjenem jeziku sta si nikogašnji innekogaršnji verjetno nevarno blizu, razlikujeta se namreč zgolj v enem samoglasniku. Glasova i in e (še posebej nepoudarjena, kot sta v teh primerih) sta si namreč po svoji kvaliteti precej podobna. Zato morda ti besedi tvorita prepodoben si par in s tem premajhno razlikovalno nasprotje.
Ko smo o nekogaršnji razpravljali na strokovnem svetu Šussa, smo ugotovili, da besedo načelno podpiramo vsi, saj je v pomenskem polju slovenščine tam zares luknja. To, da beseda ni tvorjena najbolj napovedljivo, ni nič hudega in nas verjetno moti (če seveda nas) bolj zato, ker je nismo vajeni. ‘Pravilno’ tvorjena beseda nekogašnji je bila všeč le redkim, tako da kaj drugega tu nimamo dodati.
uprizoritve, Saše Helbel: » | Nekogaršnji | uspeh je vedno neuspeh | D_01330_1225 |
da ni resničen, da je | nekogaršnji | izmislek.Po več neuspešnih | D_03719_5660 |
odpreti delovno mesto po | nekogaršnji | meri? Pri tem ima prav | D_06614_3745 |
kot corpus delicti za | nekogaršnji | obstoj dogajajo le na | D_06724_990 |
da pa je hkrati tudi | nekogaršnji | 'dom', nas ne zanima prav | D_08319_1716 |
prebivalce se smemo po | nekogaršnji | milosti šteti.Letalsko | D_09X17_4101 |
dokazov, prepričanje o | nekogaršnji | krivdi ni dovolj.Sploh | D_99726_612 |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |
Kerstin, hvala za opombe. Sem popravil : )
Strinjam se, da nekogaršnji ni beseda, ki bi bila v širši rabi in tudi meni sta najprej prišli na misel besedi tuji ali pa neki. Mogoča pa je in v jeziku nastajajo nove besede, saj je živ. Če še vedno misliš, da je bolje, da popravim, pa bom to storil.
LP, Marko
Marko, Kerstin je "močna v slovenskem jeziku", in jaz pozdravljam njene pripombe.
Imam pa pripombo na njeno "razlago" - tule imaš hrvatizem.
Mogoče je to za vas nepomembno, ampak: avtorica pesmi piše v srbščini. Ne moreš, npr. Štajercu reči: govoriš po dolenjsko, če prav sta dijalekta podobna in se razume.
Pozdrav obema,
Maki
Maki, se popolnoma strinjam s tabo, tudi mene zmoti to večno zamenjevanje hrvaščine in srbščine.
Mogoče je Kerstin imela v mislih vpliv obmejnega jezika(hrvaščine) na jezik moje rodne Mezopotamije : )
LP, Marko
Poslano:
23. 02. 2012 ob 09:49
Spremenjeno:
23. 02. 2012 ob 13:05
Ne vem, kaj kdo misli. Imam veliko prijateljev Hrvatov in Bošnjakov, in sem siguren, da nobeden ne bi "mirno gledal", če mu nekdo reče, da piše/govori srbski. In tako je prav, zato jih spoštujem. Ker, če ne ceni sebe (svojega), kako bo mene imel rad.
Navajam primer. V zadnjem zborniku PESEM.SI, je pri avtorju, ki je Srb (Milan Aničić, fanta osebno poznam - napačno je napisano Anžić), napisano da je prevedel neko pesem iz slovenščine v bosanščino. Ne morem niti pomisliti, da bi se nekemu Bošnjaku ali Hrvatu napisalo, da piše v srbščini. Naj me, prosim, kdo demantira, če ni res. Seveda je pravica vsakega posameznika, kaj poreče o tem. Z Aničićem nisem govoril o tem (tudi ne mislim), nisem pa siguren, da mu je prav. Ne morem razumeti, da bi nekdo, ki pripada najštevilčnejšemu narodu na "teh prostorih" izogibal svojega jezika. Ali pa, nikoli ne reci nikoli. Jaz se svoje materinščine ne sramujem. Samo zato gre.
Maki
@Marko: Odločitev (kot tudi prevod) je seveda tvoja. Jaz samo povem, kako je v knjižnem jeziku. Šuss večinoma sestavljajo študenti slovenščine, v tiskih pa seveda najdeš marsikaj. Kot je razloženo v Šussovem odgovoru, je to res manko v slovenščini, hkrati pa zelo moti tisti -r-, ki se vzame "od nikoder", in beseda se zdi kot narobe zapisan nikogaršnji. Za zdaj je stroka še ni sprejela, lahko pa da jo še bo. :) Skratka, odloči se sam, vsekakor pa "nekih" ni ustrezno, ker to lahko pomeni tudi vrsto (neke vrste kletev), prej kot svojino (čigavih).
@Maki: Res je, izvirnik je v srbščini, morda je v SJ za take primere bolj v rabi hrvatizem (opažam, da niti stroka ni vedno enotna, nekateri govorijo o hrvatizmih in srbizmih, nekateri celo o srbohrvatizmih ...). Torej, opravičilo Vertigo, seveda s tem nisem mislila reči, da piše v hrvaščini, temveč sem le izpostavila kalk, tj. dobesedni prevod (in ker sem "vezati na" že slišala v hrvaščini, avtomatično beseda hrvatizem).
Lp,
Kerstin
Pozdrav vsem,
Vidim, da se bom morala besedi nečijih, čimveč izogibati ali prositi tiste, ki jih ne poznam, a za njo se skrivajo, da se končno predstavijo : ).
Enako besedo (nečijih) sem imela v pesmi PONEKAD PROMAJI PRKOSIM in pri prevodu, ki sem objavila na forumu, uporabila ne vem čigavih.
... daleko od nečijih teza i eseja ...
*******
... daleč od ne vem čigavih tez in esejev
Kletev nekoga, kot predlaga Aleksandra, mi se ne zdi prav, ker mi se zdi kot, da tega nekoga poznam, dokler mi je bolj primeren predlog - tujih kletev. Ampak, tako kot pravi Alkesandra, prevod je tvoj Marko. Ti, praviš kaj?
Lp
Vertigo
Vertigo, dobre rešitve si se sama spomnila, še bolje bi bilo kdove čigavih.
(Če daš ne vem čigavih, mora biti vmes vejica - ne vem, čigavih.)
Ja, tudi meni se zdi, če piše kletev nekoga, kot da gre za nekoga, ki ga poznam ali vsaj natančneje opredelim, kar je svojevrsten paradoks, glede na to, da je "nekdo" nedoločni zaimek, haha. Čudno, kako dojemamo jezik, včasih precej drugače od teorije, pa vendar kar gre.
V konkretnem prevodu se mi zdi še vedno najboljša varianta tujih kletev.
Lp vsem,
Kerstin
Poslano:
24. 02. 2012 ob 20:20
Spremenjeno:
24. 02. 2012 ob 20:22
Kerstin & Vertigo, pozdravljeni!
Po premisleku sem se le odločil za varianto tujih kletev, čeprav mi je tudi kdove čigavih všeč.
Hvala obema!
Lp, Marko
Hvala, tebi Marko za prevod.
Mi se zdi, do zdaj najboljši, ko govorim o prevodu mojih pesmi.
Vertigo
Ni zakaj, Vertigo : )
Meni je trenutno tudi zelo ljub : ) Še en posvojenček ; )
LP, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!