Tiho se z mislijo igram,

v večeru mirnem, ko vse že spi.

Bilo lepo bi z vetrom šumeti,

z vejami žugati,

v svet prelep s soncem strmeti.

Ptice učiti leteti,

šolarjem skrivati plodove pod listjem šumečim,

v škrate verjeti, in v ljubezen.

Srca večne ljubezni zarisati v mogočno drevo,

za generacije prihodnje skrbeti,

da jim bo še toplo,

in v primeru dežja, pod krošnjo ogromno, suho.

Barby