
Čez prostranstvo belih travnikov
se nad valujočimi pelodi belih rok
svetijo svilnati naborki snega.
Snežinke, uparjene v najin dihljaj,
šepetajo do bele lune o nežnem dotiku,
v kristalni sijaj oči ujetega.
Ne bela zima in ne nebesni svod
ne moreta zamrzniti in odtujiti
bria med nama spočetega.
Lepo v svoji živosti in prepričljivosti.
lp, ajda
Prelepa pesma, lep pozdrav!
Res hvala:)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Lilija
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!