Med vrvežem ljudi,
v vrtincu tisočih obrazov,
se utapljam.
V samoti.

Zasipajo me vsak dan
s kopico papirjev in dela.
A jaz umiram.
V dolgčasu.

Ker nič ni resnično.
Ker moj trud nič ne velja.
Ker nihče se ne smeje iskreno.
Ker nihče nikogar ne pozna.

Slečem plašč samote.
Odvržem dolgčas.

Se vržem v sonce.

Lea