S prsti polzim čez gladek papir
in rišem nanj spet hrepeneče,
ljubkujem z dlanmi vse tiste poteze,
ki mamijo dušo slepeče.

Strmim v globino tvojih oči,
hlepeče vsrkavam vonj tvojih las,
te tesno prižamem v svoje naročje,
z dlanmi ti objamem angelski obraz.

V mehkobi se tvojih ustnic izgubljam
in znova in znova me ogenj razžarja,
ko vsak košček kože ti nežno poljubljam,
dokler ne prikaže večerna se zarja.

Omamljena stiskam v temnem se kotu,
preganja podoba s slike me ta.
Bežim in spet lezem tja vase globoko;
ni me, le list je papirja padel na tla.

Lea