preden je bil nič
je bil hrib velik zeleni val
ki se je primaknil bliže
kot da bi bil na dnu oceana
je teža pritiskala name
opisal sem prazne prostore
in vanje umestil nič sebe
nič
kot nož v nožnico
je spolzel dih v noč
preplašen sem ti
vračal
za pest pogledov
zadihal sem nihaj ali dva
zapisal nič besed
najine molitve so se parile
kot pobesnele živali
prostor je nihal
kot na samem začetku
.besede
so lajale
kot prestrašeno krdelo pojavih psov
misli so vzvalovile
nič nimam povedati
.nič
Nič nimam za povedati, ko berem toliko vsega v zgovornem nič. Ja, ti znaš! Te ne ustavi ne dež, burja, sneg, vse je v krmarju:)
lp, ajda
Hojla Ajda. Dež, burja, sneg, tole pesnenje je pravzaprav zapečkarsko. Lepo na toplem in varnem. Hvala za komentarček!
Lp, b.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!