Hvala za popravek

Dušan,

morda bi razmislil, da bi pesem (oz. ta dolgi stavek) dokončal - namreč, ves čas praviš: "to noč, ko ... (je bilo to in ono), to noč, ko ...."

Nikjer pa ne poveš, KAJ je bilo to noč, "ko odhajaš ..., ko si prodala ... ko sonce ne bo več blebetalo ..."

Odgovor je lahko recimo v naslovu, npr., zdaj seveda streljam v prazno, le toliko, da ti nakažem, kaj mislim:

POSLAVLJAVA SE

to noč, ko ...

ali

UMIRAM

to noč, ko ...

Lahko pa pustiš naslov, kakršen je, in zaključek (torej KAJ se dogaja/se je zgodilo to noč) podaš recimo čisto na koncu pesmi. Npr. (spet na slepo, kot primer):

To noč, ko sonce ...

ne bo več blebetalo,

se bova poslovila.

Kaj meniš?

Lp!
 

Konec sem pustil odprt. Če dodaš se bova poslovila je bolj zaprt, dorečen. Mislim, da  pozoren bralec s kilometrino tega ne rabi. Res pa Gardnerjevo pravilo o kratkih zgodbah, da ko uvedeš nekaj ali nekoga v zgodbo, da moraš stvar razrešiti, ker to bralec pričakuje, postane nestrpen in nepotešen. Seveda se pravila tudi kršijo, tako v literaturi ali filmu.

Tako, da bom na portalu uporabil tvojo verzijo zaključka, bom pa tudi svojo spravil. Del verza sem pa skrajšal. Imaš prav, je bil preobložen.

Lp, DUSANN

Sem zadnji verz zbrisal. Je nepotreben.

Lp, DUSANN 

Zelo doživeto! Ne pusti z objema in v svoj tok potegne vse čute.

lp, ajda

Hvala Ajda! Me veseli, da ti je všeč.

Lp, DUSANN

Z veseljem berem tvoje pesmi, všeč so mi slike, ki jih tako lepo razgrinjaš

Lp, breza

Hvala Breza! Ja, rad imam slike. To me je vedno fasciniralo v literaturi.

Lp, DUSANN

Dušan, moj primer je bil (še enkrat poudarjam) samo PRIMER. Kar tako, za ponazoritev, kaj je tisto, kar v pesmi manjka, nikakor pa kot ustrezen zaključek. Ustrezen zaključek lahko poiščeš predvsem ti, saj je pesem tvoja in sam najbolje veš, kaj si želel povedati oz. kaj je tisto, kar se dogaja/se bo zgodilo to noč, ko ....

Kot rečeno, dobra rešitev bi bila tako, da je "manjkajoči del" v naslovu, potem pesem ostane taka, kot je, in ji nič ne manjka.

Poskusim še z eno ponazoritvijo iz čisto vsakdanjega življenja.

A: Danes zvečer, ko prideš domov ...

B: ...? Kaj? Kaj bo danes zvečer, ko pridem domov?

Aja, šlo pa bi seveda tudi tako, da preprosto zbrišeš vse veznike "ko" iz prvih vrstic vsake kitice, samo ko se prvič pojavijo, torej:

TO NOČ

odhajaš objeta ...

...

to noč si prodala najine poljube

....

to noč

sonce ne bo več blebetalo

To se mi zdi še najboljša rešitev in tudi najmanj poseže v pesem.

Lp,

Kerstin

Evo Kerstin, sem uredil.

Lp. DUSANN

Dušan, če prav razumem (prejšnje različice pesmi si nisem kam shranila), si odstranil nekaj veznikov "ko". Tudi na ta način bi šlo, ker imaš v prvih dveh kiticah potem glavne stavke in to štima. Ostaja pa še vedno "nezaključena" ravno zadnja kitica, ker je "ko" še vedno ostal.

Nisem več pameten, Šteger tudi piše  koje. Sem dal tudi tega stran. Najbolje da zbrišem ta skropucala, ki so brez vrednosti. Človek je zlobno bitje,  jaz pa tu nekaj trapam.

Lp, DUSANN

Upam, da ti je zdaj, ko si me označil za zlobno, laže pri srcu. Čisto iskreno mislim. Nič nisem jezna, ker zase vem, da sem želela pesmi (in o pesmi tu gre, ne o kakem človeku, o p e s m i) samo dobro.

Drži se!

Nisem rekel tebi Aleksandra.  Kaj ti je? Hvala ker si mi pomagala in uložila toliko truda. Saj nisem pošast. Težko se zberem, da sploh kaj napišem.

Lp, DUSANN

No, potem je itak vse v redu, Dušan.

Pesniški pozdrav!