Ob ognju veš, kako mineva čas;

le malo je od deske do pepela!

Dovolj pijan, da misel bi zgorela,

sediš zazrt v plamenov vroči glas ...

Pojoče prasketanje te naščuva:

pobegni, preden pride jutro v vas!

A noč ob ognju, ki te varno obuva;

zaziblje v spanec, pahne te v poraz ...

Neznana žena ti ponuja prsa,

ponuja ti srce, obraz in roko,

Ljubezen v rob polsmrti sna podrsa;

otrok zakliče - kam tako globoko! ...

Tedaj podoba v dimu izgori,

v pepel žerjavca. Strašno buden si!

(simon)