..nehote sem zagrešil samomor v njenem srcu.
zdaj mi oba prižigava svečo,
da ogrejeva praznino v njenih prsih
in ohranjava spomin na naju,
ko se tiho zlijeva v eno samo solzo,
ki vlaži mah zaraščen na najinih stopinjah.
še vedno midva.
le vsak na svojem polu pogorišča
kometno kratke in brusnično sladke
sreče najine.
še vedno midva.
še vedno oba..
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: gorazd matela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!