besede ostre skozi noč
so v hrapavo me jutro odpeljale
in ko s kremplji me snubila je nemoč
so tiho speče upanje mi dale
da ko bom ogenj
Ti boš voda
ki napoji me in me drami
me skrije pod perut laboda
za črne čase ki naj bi že bili za nami
in ko se skril bom pod trepalnice večera
da v temi spočijem ranjeno in krvavečo dušo
bodo spet besede ostre
napovedale stoletno sušo
in spet boš voda
ki bo z mene trdovratno plesen sprala
brezkompromisna kot svoboda
boš vzela vse in hkrati še več dala
zato pomagaj da si snamem vsaj okove
laži strupene vedno razkosajo srce
da me ostane vsaj še drobec za rodove nove
ko bova z roko v roki umirala stoje
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: gorazd matela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!