V soj tišine onkraj mraka
nežno vstopa mlad večer;
misel v žalost odkoraka,
v ničnost se skali nemir.
Kakor spran odsev pogleda
luč brlivke se zazdi,
ki v preozkem kotu, bleda,
komaj komaj še gori.
Hroma pesem lepi nate,
v tvojo nemost, par besed,
ki sem včeraj jih le zate
skrila v svojo mrtvo sled.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!