iztegnil sem roko skozi rešetko
da sem na njej začutil toplino sončnega žarka
edini stik s svobodo
edina stvar ki mi je ne morejo vzeti
sončni žarek
večkrat me obišče
kar skozi rešetke
niti pazniki ga ne ustavijo
poboža me s toplino
in mi razvedri jutro
potem klepetava ves dan
si pripovedujeva zgodbice
res je on bolj tiho
a vendar me mirno posluša
nič me ne obtožuje
niti me ne obsoja
on samo pride
in me pogreje
pridejo dnevi ko ga ni
takrat sem nemiren
zatopljen v svoje misli
pripravljam temo za naslednji pogovor
vem da se vrne
vem da me ne pozabi
Pozdravljen, Mojmir,
spet ena tistih, z neženjšimi registri, zdi se mi učinkovita. Le jaz bi jo že prej zaključila - izbrisala bi zadnjih 5 verzov, ker se mi zdi, da malce zaidejo v nepotrebno sentimetnalnost. Preberi tako verzijo in premisli, če se tudi tebi zdi pripomba umestna.
Lp, Ana
mislim da je tako res boljše hvala
lp
Hm, zaključek se mi še vedno zdi problematičen - mislila sem dobesedno na brisanje 5 zadnjih verzov - zdaj pa ne vem, kako je bilo prej (ker dva zaključna sta ostala)?
Lp, Ana
Štajerc, super ti gre! Veš, jaz imam nos za slikarske in literarne talente. Samo ti tega ne opaziš.
Lp, DUSANN z barja.
hvala dussan torej si opazil in to me veseli res upam da se ob priliki srečava in v živo kako rečeva.....morda ko bom v lj. in upam da bo to hitro
lp Mojmir
K sreči so sončni žarki neplačljivi in po meri dozirani:). In kaj je lepšega kot le stegniti dlani in se mu prepustiti;).
škrata ti pa naj uredništvo popravi: iztegnl=iztegnil
lp, ajda
Hvala za pozorno branje, Ajda. Urejeno.
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mojmir
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!