mož s čebulo se vsak večer olupi,
potem pa leže spat. pekoče prste
si natre z mesečino in tiho čaka,
da ga bo v sanjah obiskala smrt.
mož s čebulo ima prsteno lobanjo,
v ozkih prsih pa ima namesto srca
mrtvega škrjanca, ki mu ni uspelo
prelisičiti električnih zob staranja.
mož s čebulo sploh nima čebule,
le od vsakodnevnega poliranja
ima tako trpke in steklene oči,
kot da bi jo včasih morda imel.
Poslano:
16. 01. 2012 ob 16:49
Spremenjeno:
16. 01. 2012 ob 17:05
Sem se spomnila na pesem Brezinbora: http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/2896/lupis_me_kakor_mlado_cebulo
kako se da uporabiti čebulo:). Zanimivo, kako je lahko misel, pogled nanjo tako pester in zanimiv, v tvoji pesmi pa kar malce strašljiv.
lp, ajda
;)
važno, da se dogaja.
lp.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!