Lupiš me kakor mlado čebulo.
Najprej ovoj, moj tanek omot.
Spodaj pa plast za plastjo,
previdno in všečno,
vendar vseeno s tresočo roko.
Nežno zariješ lakirane nohte,
da se počasi iz mene izceja…
Pečem v oči?
Vem, huda je žeja…
Ti kar zamiži, veš, saj ne boli.
V tvojih rokah razpadam na kose.
Tiplješ vse globlje, tja do sredice.
Roke so gole in noge so bose
tvoj pa obrazek, obraz lepotice,
ki mu po čelu slan znoj polzi.
Lupiš me kakor mlado čebulo,
strastno zagrizeš v mlado sočivje…
Vse bolj postaja nevzdržno in divje,
kadar iz mene se sok pocedi…
Vem, da lahko bi vzela mešalnik,
vendar je čar morda prav v tem,
da kadar me lupiš kot mlado čebulo
v rokah dišim ti še dolgo potem.