Od vsega, česar mi nisi dal, najbolj pogrešam ljudskost

predpražnik pred vrati templja in

taj mahalski običaj

darovanja

o spoštovanju bi lahko še razpravljali

ampak ne tukaj

v naročju muhaste marčevske ihte

medtem, ko oble kosti kot frnikolice rožljajo po kovinski mizi

dvomim, da bova  kitajski skodelici angleškega čaja

uzrla dno

pustiva to

struga reke, ki v jami šele čaka na svoje kaplje

še ne ve kje je njeno ustje

toda magma ve po kateri poti je treba do neba

tudi midva bova, nekoč

izvedela, kam odhajajo duše besed

ki takšne, kakršne so

niso za nobeno pesem

breza