Vidiš, sonca sjaj,

vidiš, mrk, zagrinjaj,

tam iz teme v temo noči,

v svetu,

ki vidiš ga le ti,

ne, to nisi ti,

tvoj jaz je skrit med ljudmi

in tuji pogledi so tvoj dom..

Glej, ti padaš v grob,

ki tvoj lasten bo,

usoden kov...

Takrat, ne bo ljudi,

takrat, boš le ti

in tvoja vest, pred tisoče luči,

tam, da zakrili bi te v temo večne noči...

Takrat, ob tebi ne bo več na tisoče ljudi.

Šepni soncu