Strah
ti, ki
neusmiljeno režeš skozi prostor
krvaveče mu zadajaš
rane neceljive
boleče in globoke
sledi skeleče pišeš v času
neizbrisljive
prevzetno si lastiš modrost sveta
pa vendar ti
ko iz delirija sintetičnega bitja
se kdaj izgubiš
med zelenožametna drevesa
prestraši tam te veter kakor šum molitve
nerazločen piš v zeleni katedrali
da se zaveš
tu je življenje tu je svet tu pekel je in so nebesa
in te je strah
pa slutiš
skrivaj te gleda plemstvo štirinožno
smešno kreaturo vsega zmožno
pod nogami ti mrgoli živeče
bojazen pred živim te prepljavlja
migota med prsti ti plazeče
neštevno prikazni iz teme se pojavlja
srce zbujeno bije ti v galopu
bit zmedeno zaman poskušaš umiriti
in te je strah
tu si sam ni varnosti ni drugega človeka
trepeta ti bitje
življenje se ti izteka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 03. 06. 2008 ob 22:56
- Prebrano 772 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 130
- Število ocen: 4
