Napoj
oblaki temni davno že nebo očem so
skrili.
se sonce, luna trudita zaman, da mi oči bi sreča razjasnila,
v temi srce razbija, se bori proti tej strašni sili,
da ga vsa leta stara v boju z mečem ne bi pogubila.
že zadnje kaplje rdeče je krvi v poraz prelilo,
želelo si, da bi k počitku večnem v mraku leglo,
ko od zahoda piš mladosti ohladi mu potno čelo.
vihar se dvigne oblakov mrak z neba prežene.
srce napoja sladkega zdravilo v dušku zdaj izpije.
se z dihom vetra v žarke sonca, lune je povzpelo,
v zanosu sreče zvezde svetle z neba je klatilo.
z nasmehom srečnim sedem zdaj k počitku,
mladost mi brhka legla je v toplo, mehko krilo,
miže, z dotiki blagrovala srečo bova nama milo…
se sonce, luna trudita zaman, da mi oči bi sreča razjasnila,
v temi srce razbija, se bori proti tej strašni sili,
da ga vsa leta stara v boju z mečem ne bi pogubila.
že zadnje kaplje rdeče je krvi v poraz prelilo,
želelo si, da bi k počitku večnem v mraku leglo,
ko od zahoda piš mladosti ohladi mu potno čelo.
vihar se dvigne oblakov mrak z neba prežene.
srce napoja sladkega zdravilo v dušku zdaj izpije.
se z dihom vetra v žarke sonca, lune je povzpelo,
v zanosu sreče zvezde svetle z neba je klatilo.
z nasmehom srečnim sedem zdaj k počitku,
mladost mi brhka legla je v toplo, mehko krilo,
miže, z dotiki blagrovala srečo bova nama milo…
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrej
- 03. 06. 2008 ob 21:48
- Prebrano 812 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 152
- Število ocen: 5
