Brez slovesnosti (na pokopališču strmem kot proga za smuk)
Slovo brez kraclčačkarije.
Odhod brez rompompomparije.
Kar se danes zdi nesreča-
Če znebiš se divjega semena?
Ko ni več hudega bremena,
da še v kamnu ni zapisa
Stala sva tam, na marmornem klancu,
tiho v poklon večnemu spancu,
on je tu, a kot da tu ne leži.
Pospravljen nemarno, togo,
kakor blato s čevljev pod preprogo.
Duhovnik momlja sebi v brk.
Hvala, ker si prišel!
V meni bobni galaksij trk:
hvala, ker ga nisi preklel!
do bo ločil bela od črnih Vrat.
Molk po poti,
vest, ki moti.
Vse izrečeno, nič dorečeno:
luknja je, razpoka,
tišina, ker nihče zares ne joka.
Minljivost, ki življenje molze,
mar pustila ni
Sveča v žepu. Ugani, komu sodi?
Negotovost v naklepu. Ugani, poslušaj, pameten bodi!
Poslušava.
Povest neznanec izusti, imena, prah izpod kamna:
Prvo.
Čakava.
Grom tišine!
Krč grla, ki pogoltne zadnje ime.
Molči: naprej, kar ne piše, ne pove!
Zdaj je znano, zdaj vsaj se ve,
kam iz žepa sveča gre.
Križ čez prsi, po prošnji Gospodu
(tak dan je vedno tu!).
Želiva, da bi zamolčani mu bil po godu,
Upava, da Gospod je razumel in odpustil.
Lažje je
preden duša zmrzne in obstane
tu, kjer na najbolj žalostnem klancu Svet'ga Štefana
drsi korak po kamnu nezaustavljivo navzdol,
Odhod brez rompompomparije.
Kar se danes zdi nesreča-
je morda že jutri sreča,
da konec je slabega vremena?Če znebiš se divjega semena?
Ko ni več hudega bremena,
da še v kamnu ni zapisa
gluhega imena?
Stala sva tam, na marmornem klancu,
tiho v poklon večnemu spancu,
vsak s svojo
svečo v žepu,
vsak s svojo
srečo v repu.
Snega ni, a kot da sneži,on je tu, a kot da tu ne leži.
Pospravljen nemarno, togo,
kakor blato s čevljev pod preprogo.
Duhovnik momlja sebi v brk.
Hvala, ker si prišel!
V meni bobni galaksij trk:
hvala, ker ga nisi preklel!
Oče.
Brat!
Zvoni! kres prižgi,do bo ločil bela od črnih Vrat.
Molk po poti,
vest, ki moti.
Vse izrečeno, nič dorečeno:
luknja je, razpoka,
tišina, ker nihče zares ne joka.
Minljivost, ki življenje molze,
mar pustila ni
nobene solze?
Sveča v žepu. Ugani, komu sodi?
Negotovost v naklepu. Ugani, poslušaj, pameten bodi!
Poslušava.
Povest neznanec izusti, imena, prah izpod kamna:
Prvo.
Drugo.
Ime tretje.
In naslednje...
Čakava.
Grom tišine!
Krč grla, ki pogoltne zadnje ime.
Molči: naprej, kar ne piše, ne pove!
Zdaj je znano, zdaj vsaj se ve,
kam iz žepa sveča gre.
Križ čez prsi, po prošnji Gospodu
(tak dan je vedno tu!).
Želiva, da bi zamolčani mu bil po godu,
Upava, da Gospod je razumel in odpustil.
Pa tebi?
Meni?
Lažje je
brez duše v razcepu.
Bolje bobrez sveče v žepu.
Bolje bo oditi pred dežjem,preden duša zmrzne in obstane
tu, kjer na najbolj žalostnem klancu Svet'ga Štefana
drsi korak po kamnu nezaustavljivo navzdol,
navzdol,
kjer bo čas kaznoval v življenju nemar,spodaj,
v pristanu Tiste reke pa potrpežljivo,
mirno
čaka
prijatelj Čolnar.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Radmanovic
- 05. 01. 2012 ob 00:20
- Prebrano 665 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 232.15
- Število ocen: 8
