V oči sem njene modre zastrmel se
in v hipu sem spoznal, da sem zgubljen;
da tik prepada ždim in morje v njem
pogoltne me v globine, ki temne se.

In bil sem bled, začuden in pretresen,
ko mi je rekla naj ne bom kreten,
da naj oči odvrnem proč, ker s tem
prestrašenim pogledom zgledam smešen!

"Oprosti" sem ji rekel tiho, v tem
povesil sem glavo, pobit, nesrečen -
pred vrati raja sem že stal, ves nem

in v angela upiral vid proseče,
a hladen, krut je bil do mene, vem,
saj pahnil me v to brezno je goreče!

Matej Krevs