OSAMLJEN SREDI ULICE
kakšna množica
vsi nekam drvijo
klepetajo
se smejijo
la jaz stojim ob steni
osamljen
prestrašen
utrujen bi najraje legel
a si ne upam
lahko me pohodijo
bojim se koles avtomobilov
motoristov
celo kolesarjev se bojim
vsi imajo nekoga
le mene so zavrgli
sedaj jih iščem
a tu v mestu so vse ulice enake
vse ceste so enake
nevarnost preži iz vhodov
s ceste
celo iz trgovin
samo grižljaj bi se mi prilegel
samo grižljaj
odžejam se v lužah postane vode
včasih mi stopijo na rep
takrat zarenčim
in pobegnem
saj bi me obrcali
ščeneta
Mojmir, super je in zelo aktualna, tako in drugače ...
le zadnjo kitico malo slovnično dodelaj, ... morda tako
včasih mi stopijo na rep
takrat zarenčim
in pobegnem
saj bi me obrcali
ščeneta
Mojmir ...ti si se očitno reankarniral že kr v nekaj življenj, da zmoreš tako doživete opise večih stanj in počutij :D:D ... tvoja posebnost je unikatna interpretacija skrajnih afirmacij in čutenj ... različnih socialnih stisk preprostih subjektov, ki jih usoda potiska na rob obupa.
Si Freudo-poet :)) ..
Lp
ac
ACO HVALA včeraj sem bil na delavnici skupaj z Milanom Novakom in Ireno Holzer alias širin gol in tudi tam so mi rekli da se je moja poezija popolnoma spremenila in da je boljša ne smem rečti da mi ne paše vendar po drugi strani me je strah da bom padel v neki krog enoličnosti in potem težko najdeš izhod.......za enkrat res srčna hvala da me berete se bom trudil še naprej
lp Mojmir
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mojmir
- 17. 12. 2011 ob 11:20
- Prebrano 1186 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 402.76