VIDAR
mesečar sam
koji
dodirom
prazninu
pred korakom svojim
odmerava...
ruke,
bedne putokaze,
slepilom
ispraćam
do
poricanja...
progledaj
govoriš mi
dok se
saplićem,
o
laži,
nagovore,
razgovore,
slike
i neslike,
tudje i moje
tudje i moje
zbirove,
zborove,
neprozbore...
i zato...
nemoj mi,
zenice
videlom
magliti...
nemoj...
bojim se
probudiće me...
AleksandraP
Poslano:
15. 12. 2011 ob 11:24
Poslano:
15. 12. 2011 ob 14:38
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: AleksandraP
Pesmi
- 15. 12. 2011 ob 11:17
- Prebrano 1050 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 270.87
- Število ocen: 9