Kraguljčke slišim, sneg in trojko,
ki se izgublja v zimsko noč
in v njej mlad par, zavit v soboljko,
s poljubi mraz odganja proč...

Takšna pred mano vstane slika,
kadar od vodke se pijan
zazrem v pol prazno steklenico,
ki grejem jo ves ljubi dan;

a včasih zamegli se lik,
in vse izgine v dim, meglo,
tedaj nalijem si do roba,

(da si izboljšam sluh in vid)
pa zvrnem ga, kot v slovo
in spet se izostri podoba:

kraguljčke slišim, sneg in trojko...

Matej Krevs