Padli bojevnik neke subkulture (sonet)
Od mete zadet se na strune opiram,
v reflektorjev soju slepeče omame
ponujam ti diskografije sezname,
od žura do žura mentalno stagniram.
Prikriti nikakor ne morem nemira,
saj žensk ni več voljnih, odhaja že slava;
ne vem, kaj družina je, dom, kaj narava,
v samoti zato maligane doziram.
Ponoči sem kralj med ljubitelji dima,
čez dan pa na ulici vse mi je tuje.
Kitaro razbil sem, več nimam ideje
za nove poeme, v dnu duše je zima;
ko roka se trese, se publika smeje.
Pod odrom me zlati hudič pričakuje.
Spet formalno popoln sonet, čestitke, mcv. Vendar pa bi bil prepričljiv samo, če ne bi zvenel kot obsojanje, kot pogled nekoga, ki je "nad" tem subkulturnikom. Temu bi se z lahkoto izognila, ko bi isto besedilo postavila v prvo osebo ednine, ker seveda ni res, da mora biti avtor pesmi tudi pesniški subjekt!
LP, lidija
Lidija, hvala za opažanja. Popravila sem, malce pa se je zamešal redosled rim v tercinah. Je to velika napaka?
LP, mcv
Saj veš, da ni, imamo raznorazne kombinacije (redosledov rim) :)))
LP, Lidija
Iskrene čestitke, modricvet!
LP, spominčica
Spominčica, hvala za čestitke in lep(ši) konec tedna!
Mensur, v čast mi je!
LP, mcv
Čestitke tudi z moje strani. (ta suhi škaf... bo v redu?)
Vesel sem tudi komentarjev - ve se zakaj!
Živela poezija!
Pozdrav vsem,
Maki
Hvala, Maki! LP in bolj suho nedeljo! mcv
Najlepša hvala tudi vama, Igor in Adisa!
To je tisto, kar ti znaš v nulo:)
Čestitam!
LP, Lea
Poznal sem veliko takih, sploh 1992' ko sem bil član Don Mentony Banda. Hitro sem ugotovil, da je cela scena zapita. Jaz sem bil abstinent, mene je opijal moj bass. Čez nekaj let sem se pa zapil sam in po drugem deliriju 2004 izstopil iz teme alkohola. Dokler se roka trese, je še vse ok. Dokler človek lahko igra, še ni predaleč. Dobra pesem. Lp, Alex
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 03. 12. 2011 ob 16:00
- Prebrano 1199 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 491.15