
Besede so,
ki z njimi sama v njih ležiš.
Besede so,
spreminjajo te kot nebo.
Včasih kot kruh jih razdeliš,
včasih so kamen, leden piš.
Besede so.
Besede so,
bolj revne kot cerkvena miš.
Besede so,
ki smisel v molk razblinjajo.
Konj niso, a na njih bežiš,
manj v svetu, bolj v njih živiš.
Besede so.
Besede so,
med, cvet dlani, ki v njej dišiš.
Besede so,
ki s tvojo dušo pojejo.
Ko z njimi staraš se, modriš,
kot zadnja misel v njih zoriš.
Besede so.
četudi preveč hitiš,
so še vedno besede ...
lp, ajda
Ja ja, kdo bi si mislil, da ob potoku "rastejo" take besede. Bravo.
Lp, Maki
Rastejo, rastejo, Maki...včasih :) LP, OP
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!