Padajo delci, sivi delci z neba,

smrad in sivina se bližata zemlji.

Delci, sivi z neba gredo na pot,

smrad in sivina del novih človeških zablod.

Nam je v nebo pobegnila ljubezen,

na zemljo nam vrača poljube,

s tem rajske obljube?

Nam je v nebo pobegnila bolezen,

v zrak bruha viruse in semena zla,

čar novodobnega pekla?

Padajo delci, sivi delci z neba,

polni ljubezni za objem sveta.

Racionalno, realno zapuščam blodnje večerne,

sivi delci so tvor zemlje nemirne.

Izbruhnila je v centru za človeško ravnotežje,

poljubi ljubezni večne zapuščajo obraz vse težje in težje.

V današnji sivini zemlja nakazuje,

zvijače tatinske in egoistične so misli njej tuje.

Pepel na mojo majhnost trosi,

z vso vsebino svoje Biti spremembe nosi.

Petka