Moje nevarno življenje
Že spet,
praviš,
ko mi (kot že tisočkrat prej)
pogled s ceste
uide k reki
Da, da, nevarno je,
sekunda in življenje se prekopicne na glavo
Vendar je nekaj,
ne vem točno kaj,
(je to torej zunaj mene?)
kar mi obrača vrat
Žila, verjetno kar arterija,
(ali bi morda bolj ustrezala vena?)
je čisto običajna metafora za reko
in ko gledam te vodotoke, krvotoke,
potem verjetno zrem
prekopicevajočemu se življenju
v obraz
(če mu morda ne gledam
že kar pod kožo)
Ne vem zagotovo,
se morda bojim,
da če odtegnem pogled,
bo lepota,
ki se (se-ve-da) skriva v pogledu
(in potem najbrž lije v slapovih ven iz njega),
izginila?
Z njo pa vse tisto
prekipevajoče prekopicevanje
mladih (Schrödingerjevih?) mačic,
ko lovijo lastni rep
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: bp
- 28. 11. 2011 ob 14:54
- Prebrano 878 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 400.65
- Število ocen: 11
