naj se mi utrga, cukajte me za ušesa in brado
krohotajte se moji, z mahom poraščeni kolibi
naj bom kot tisti možic, ki vedno mrmra sam pri sebi
in brska po smeteh
ali tista gospa v pisanih capah
z rdečo marelo v jasnem vremenu
ki se vedno smeji

naj se mi spelje, ne da bi karkoli vedel o tem
ker misliti o svetu
še nikoli ni pomenilo živeti

naj verujem karkoli
in v nedogled žebram butaste mantre

HARE PIČKIN DIM HARE KOZLANJE …
s pogledom v luft častimo sranje

naj misli zdivjajo kot odkrušene skale
živele norčave pesmi, zeleni možiclji
zajebancije
kretenizmi

ker

posnetek mučenja otroka
premagancev
me to jesen stiska za vrat
in se mi sredi noči
kakor nosorog zaletava v trebuh

in
mala bitja
imajo v plinskih celicah vedno večja usta in oči
ko se stiskajo k mamam

ki z mobilniki v iztegnjenih rokah
skušajo zabeležiti vse -

do zadnjega krča

Srečko Luštrek