Med naju
je zrastla stena
ko sem prišla
v tvoj svet,
pila sva kavo
kadar sva se
zbudila ponoči
s cigaretom sva
odganjala muhe
in besede so bile
ena sama
LJUBIM TE.
Zdaj minil je čas,
zdaj hočeš mir, tišino,
da se lahko naspiš,
zato zdaj pišem ob sveči sama,
pijem belo kavo ob pesmi sama,
da te ne zmotim pri spancu,
kot sam praviš.
Kaj je ločitev drugo kot mala odmaknitev in dano mesto nove svobode, da se človek malo obrne bolj kot preje k sebi in se spozna tudi v tem novem težjem trenutku življenja.Lep pozdrav Tomi
Težki, težji trenutki, tomi, nas ne preizkuša življenje samo od sebe vsaki dan posebej?
Ko bi bil vseved, kako bi se odločil? Je mogoča srednja pot?
Všeč so mi tvoja razmišljanja.
Lahko noč tomi,
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!