Ex nihilo
izginil si v prapoku
v maternici časa
ozelenelem pesku
ki je pognal v drevo
kakor da te nikoli
ni bilo
si le slutnja
skozi špranje zarjavelih krošenj
meziš
skozi neprespane noči
da te zjutraj postrgam z vek
in vržem v smeti
ker si še vedno
nič
Kako priročno:)))). Ni mi treba pihat skozi nosnice in kakšno neprimerno izreči, sem se kar okopala v tvoji pesmi, morda tudi vkopala:)))))) in hvala, sploh zadnjo kitico.
lp, ajda
ajda, vesel sem, kadar mi potrka svetla misel, sploh pa če je veselje deljeno :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
- 03. 11. 2011 ob 17:30
- Prebrano 921 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 585.2
- Število ocen: 15