Spomin dotika
prede v dlaneh,
na nitkah misli
išče odseve sonca.
Razprtost dni
prihaja mimo,
miži,
s sivino v očeh.
Na dolgih mejah ur
zaustavljeni november.
Nekam, čisto noter,
pada listje.
Vdihujem te,
usta na usta,
udomačeni dih jeseni.
Mogoče preživim.
Lepo. Stopnjevanje do vrhunca in občutek kot da si plezala po lestvi in z vzpenjanjem utrgala zrelost sadeža, ki se ti je nasmihal. In? To je to:))
:) ...To si pa res dobro pogruntala, Ajda!To je to, zdaj moram samo še dihat ;)
Lp, OP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!