nekoč v neki deželi
kjer so živeli srečni ljudje
ki niso poznali revščine
niti brezposelnosti
ne drog
ne alkohola
niti svobode niso poznali
a bili so srečni
ponosni
delavni
skratka veseli

hodili so v službe
če jim je bilo so jih menjavali
kot spodnjice
imeli so vse
eno vrsto kave
paštete
jogurta
mleka
soka
le kruha sta bili dve vrsti
beli in pol beli
po želji

niso poznali davkov
niti ddv-ja
imeli so tri tv programe
imeli so svoje lastne filme
borbene
junaške
neustrašne
a samo njihove

potem je del te dežele hotel na svojo pot
sledili so mu še drugi deli
in njihove poti so se razšle

sedaj po mnogih letih
še vedno živijo skupaj (le meje jih ločujejo)
a mislim da niso srečni
ni služb
ni denarja
ni ničesar
no ja morda je vsega a le za izbrane

kar je bilo včasih prepovedano
je danes stvarnost
včasih smo po tiho
sedaj pa javno
molili
včasih zato da nas državni aparat ni ulovil
danes pa ker želimo nazaj tisti raj

Mojmir